Po dolgem letu čez polja in planine

čez morja

 gore in višine

sem se vrnila na kraj svojega začetka

kjer je stal kamen trpljenja mojega pričetka

Pred mano so vrstile se lepote in grozote

ki sem jih bila deležna v zadnjih dneh

da so slane solze tekle v potoku

po licu bledem se zrcalile v žalostnih očeh

Je sonce znova posijalo in me razveselilo

mi ponujalo je upanje v težkih dneh

ko sem ostala strtega srca

in jokala na kamnitih tleh

Vse kar se je zgodilo bo ostalo

ostal boš tudi ti

 ljubezen moja

da boš me božal in tolažil

ko grenko bo jokala duša moja

Pa nekdo se bo usmilil naju

ponudil roko

 ki naju bo ogrela

da bodo polja zopet ozelenela

in vsaka cvetica znova zacvetela

Dobrota bo ponovno se vrnila

pustila pot

 da krutost bo zbežala

in se ne bo vrnila več nikdar

in v najinem naročju

 se sreča znova bo smejala

Takrat spoznala bova vso resnico

da laž ne more pogubiti naju

da zvezde še vedno se smehljajo

čeprav že davno skupaj sva v raju

Milena