Nenapovedano.
Z očmi polne lune.
Ne obsojate -
smehljate se kotički ust,
ko se dotikate neoprijemljivega
in zapredate korake v vonj melise.
Tako diši,
da se ne morem upreti.
V svetlobi tišine gostite temo ...
odpušča
in se seseda sama vase,
da lahko prestopamo skozi barvne slapove
in se zgostimo v reko prozornih metuljev.
Dišimo
po nedolžnosti,
po preslišanih modrostih.
Po odhodu in vrnitvi,
po odrešitvi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!