Vedno znova
obljubljaš solzi
tretjega očesa
volčji potok
in prst
tisočerih rož
ko bo dovolj velika
dovolj bistra
in svet(l)a da vidiš
kako premika grče
zanemarjenega sveta
meni pa
goro izničenega greha
ko bom dovolj močna
da prenesem človeški jok
v senco zakrnelih popkov
modrih pokončnih vrtnic
pa čeprav že veš
da tako daleč
še nobena tvoja ni prišla
... razkošje besed, ki vedno znova zažarijo v novih pomenih;)))
Z lepimi pozdravi,
Breda
Tudi meni je všeč ta hkratna prizemljenost (arboretum) in ta simbolnost (misel, pesem?), ki se vzporedno pojavljata in druga drugo nadgrajujeta, metaforično bogatita ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 23. 07. 2023 ob 10:48
- Prebrano 243 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 156.9
- Število ocen: 7