nebo je listnato
s svežino trepetlike in zamolklostjo vrbe
svetloba nenehno teče
pred sencami
ki se daljšajo
in jo bodo na koncu prekrile
naj se še tako trudi
vlažna trava utiša korake
priplavajo nerazločne besede
ki se mešajo z oglašanjem ptic
in vriski otrok -
ubrana kakofonija

prepustim se kolpi
padam čez jez
znova in znova
diham brzice
se penim in hrumim
zaletavam v poraščene kamne
v njihove vonje
ki so še vedno enaki
potem se razlijem
da modri bleščavci lahko plešejo paritveni ples
in ribe švigajo pod nogami
med dolgimi travami
ki jih tokovi razčesujejo
in skalami
ki so neenakomerno razmetane po dnu

tam daleč je visok most
do polovice je ograja modra
naprej zelena

ostanki meje
premikajo jo skozi čas
in skozi ljudi

ki je tudi
ko se dozdeva
da je ni

priplazi se

nada pecavar