Bila je Misel, nič kaj mila, hitela je od sem do tja.

Z učenjem svojo moč krepila, že kar možata je bila.

Zgodilo se je v hudi uri, da je pogledala v srce.

Ob vsem silnem znanju o njem prav malo ve.

Tedaj Utrip je dvignil roko, navzgor je k Misli jo povzpel.

Pobožal jo je na široko in ji nežen ton zapel.

Odtlej je Misel bolj prijazna, bolj je topla, mehka vsa.

Je veliko bolj izrazna, odkar je Utripa ljubica.

Mateja Vrhovc Mestnik