VZTRAJNO TEPTAM OREH
Vztrajno teptam oreh
Če umrem mlada,
nenadno,
recimo doma
za pisalno mizo –
vam povem, da ni bilo naravne smrti.
Če se to zgodi,
je takrat moja misel odkrila rimo –
tako nizkotno, tako resnično,
tako bistveno,
da usoda ni dovolila
teh črk na tem svetu.
Če me bo iznenada pobralo,
verjemite, da tisto,
kar je seglo po meni,
ni bila dlan,
ampak morda snov sama.
Kot oreh me bo pobrala vijoličnost,
ko bom s svojim otroškim cepetanjem
dosegla prvo razpoko
na njegovi lupini.
Nekaj na tem svetu
nas namensko ohranja nevedne,
nekaj na tem svetu žge babilonske knjižnice,
preden bi jih prebrali,
nekaj na tem svetu
nas upihne kot svečo,
ravno, ko bi prvič zares zagoreli.
Nekaj na tam svetu
vedno znova poskrbi,
da te spoznamo osebno,
še preden bi te razkrili
na Zemlji.
Na tem svetu ni naravnih smrti
vse so nadnaravne.
Uauuu, globoka in visoka.
Segla v srce in še dlje, tja kamor duša gre, ko umre, čeprav nihče ne ve.
Lp. Olga
Ooo, hvala Olga! Me veseli, da vam je bila všeč :).
Dobra. Čestitke!
Lp, Polona.
Čestitke k bivanjski pesmi na svojevrsten (tvoj) način,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Eva Šubic")
Napisal/a: Eva Šubic
- 20. 07. 2023 ob 22:17
- Prebrano 330 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 183.23
- Število ocen: 8