Skoraj povsem zaprem oči.
Ležim na hladni rjuhi.
Osvežilni mir.
Tuš za sosednjimi vrati.
Vonj po milu.

Z roko božam kožo
na trebuhu.
Mehkoba telesa pomirja.
Vrvež na ulici
objema prostor
z oranžnim plahutanjem
prosojnih zaves.

Na pladnju prineseš
melono in čaj.
Mokre stopinje se lepijo
na lesen pod in
razkrivajo minljivo
nežnost v opazovanju.
Zvenijo.

Češeva mokre lase.
Namesto besed nama
zviješ tobak in
osladkaš čaj, da
potopiva obiskani popoldan.

Mateja J.Hočevar