Brezčasje
kot oglje z jamskih slik
se razpršeno cedi shranjevanja časa
pulzira kot da bi s silno močjo
slepi dirigent udaril s taktirko
in ostro zarezal v zatohel zrak
da zazveni boleče krepko
/ da dolgo odmeva in se odbija /
kot zakopan srčni utrip
ki se steka v korenine votlih dreves
da te poženejo in rodijo nove podobe
da te posvojijo ritmi osuplih prednamcev
da te obudijo njihova prisilna molčanja
dokler v vrtinčastem končevanju
pošastno mirno ne zamrznejo besede
v res ohlapnem pripadanju presahlim
peščenim uram in mumificiranim urarjem
Poslano:
19. 07. 2023 ob 11:52
Spremenjeno:
19. 07. 2023 ob 11:53
Čas je limit na brezčasnem računu.
"kot zakopan srčni utrip
ki se steka v korenine votlih dreves"
Pesem, polna (pris)podob, nagovorila me je. Morda le ta del:
da te posvojijo ritem (ritmi?) osuplih prednamcev
da te obudijo njihovo prisilno molčanje (njihova prisilna molčanja?)
Lp, Ana
Čestitke k pesmi, ob kateri premišljujemo o svojem izvoru in nehanju,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
- 18. 07. 2023 ob 19:24
- Prebrano 265 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.4
- Število ocen: 4