Čudna belina je na tleh,
kot v davnih, davnih dneh.
Mogoče je to pismo od takrat.
Pismo brez besed.
Pisci so premišljevali mnogo let.
Vedeli so, kaj se godi,
nihče pa se ni znal opravičiti vnukom.
Tako so poslali prazno pismo.
Ta belina govori:
»Ne bodite kot mi!
Da bi vaši vnuki dobili lepše sporočilo,
pustite sledi!«
Pozdravljena in dobrodošla na Pesem si, Dita, lepo, da si se nam pridružila in puščaš sledi tudi med nami,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dita Škalič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!