Nihče mi ne piše,
moj naslov je zbledel.
Nihče me ne srečuje,
moji koraki ne puščajo sledi.
Nihče se me ne dotika,
v kopreno zavit sem neviden očem.
Nihče me ne sliši,
moj glas se spreminja v šepet.
Nihče se ne zaveda, da sem
in da ne potrebujem nikogar več,
da živim s podobo v zrcalu,
zdaj pobarvano s tanko jutranjo svetlobo,
zdaj ožarjeno z lučjo sonca v zenitu
in komaj še vidno v zgodnjem večeru.
Včasih pa si zaželim nekoga.
Takrat jo obiščem.
Deklico dolgih kostanjavih las
z resnim obrazom
in blagih oči.
Uokvirjena v paviljonu srca
mi sledi s pogledom in včasih zašepeče:
tu sem, ujeta v paspartuju tvojih dlani.
Nihče mi ne piše,
moj naslov je zbledel.
Nihče me ne srečuje,
moji koraki ne puščajo sledi.
Prelepo! Seveda, cela poezija! Majda
Majda, hvala za dotik. Vse dobro in lep dan Ti želim!
B.
Maestro, nikoli nisi sam - pesem je vedno s teboj.
Spomnil se me na davno prebrano knjigo PUKOVNIKU NEMA KO DA PIŠE.
LpM
Maki, hvala! Seveda nismo sami, če si tega ravno ne želimo. Ni res? Naslov knjige, ki jo navajaš je zanimiv.
Lep dan!
B.
ne veruj ženi koja puši drinu bez filtera.
lp
Kako lepa poezija! ❤️
Lep dan ti želim,
Marija
Marija, hvala! Tudi Tebi lep dan in vse dobro ...
B.
Prevzela me je tvoja pesem.
Nekako je segla v srce, ker na subtilen način izrazi minevanje in spomine, ki nas obiščejo, ko se počutimo sami, a še vedno ne osamljene.
Hvala ti
Olga
Olga, hvala tudi tebi, da si si vzela čas za mojo pesem.
Pozdrav!
B.
Všeč mi je, le zadnja verzra obeh kitic (Nihče / Tu sem za vedno) bi odstranila, se mi zdi, da po nepotrebnem poudarjata, kar je že povedano.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana, hvala! Pozdrav!
Čestitke k pesmi o samoti,
lp, Ana
Ana, hvala in lep pozdrav!
B.
Majda, lepa hvala!
Pozdrav!
B.
Čestitke, sem vedela, da je nekaj posebnega.
Lp. Olga
Olga, hvala! In pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!