sredi noči
me nekaj zbudi
zakaj
nekaj se spreminja predaja
v meni energija nova vzhaja
kaj se dogaja
v bistvu ni pomembno
ker vsega ne bom razumela
kljub vsemu sem dojela
in sprejela
ni pomembno kaj vem
niti kaj lahko in kaj ne smem
res ne vem kam točno grem
a le vam povem
to je moja pot
ni (bila) brez zmot
ni mi jasno kam me pelje in od kod
le prepuščam ji razsežnosti neba
neskončnost je povsod doma
mnogo mi ljudi prekrižalo je pot
mnogo mi stopilo je ob bok
mnogo me peljalo naokrog
kakšen je namen
kaj dogodkov je pomen
ni potrebna razlaga
ni razpisana nagrada
to je življenje v tej obliki
v telesu z dotiki
čustev premiki
sprejmem se predam
po pravilih ne igram
jih resnično ne poznam
tukaj sem kot del nevihte
razbesni se brez opozorila
sem nevidna sila
kot narava
vseh čudes razstava
ko se razbesni
vse uniči in zdrobi
potlej se naenkrat umiri
zaspi
v krogu se vrti
rojstvo smrt zbudi
Koliko občutkov, ki jim včasih sploh ne vemo imena in potem nastane pesem!
Ja, res je. Pesemi so dejansko naša notranja občutja.
Hvala za dotik
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!