boleča resnica

na žalost bo izgleda ta morija trajala še kar precej časa - samo orožje in nič pogovorov.

Lep pozdrav, Dejan

Damjana in Dejan, hvala za vajine misli.

S pomočjo satelita se odlično vidi, kako majhna je v resnici človeška glavica. In kako malo je v njej, sploh pri tistih ljudeh, ki prebolevajo občutek lastne veličine.

Lep pozdrav,

Matjaž

Upajmo, da bo srečala pamet, kakor silnike, tako tudi provokatorje. Čeprav že dolgo nisem rosno mlad, nisem še slišal, da se ogenj gasi z oljem! 

LpM

Maki, jaz pa menim, da je vojna tekmovanje v tem, kdo lahko zakuri večji ogenj in je sposoben povzročiti večje uničenje. Olje dolivata oba, dokler ga enemu ne zmanjka. Potem pa ogenj spet malo ugasne in je spet malo miru. Do sem seže človeška pamet. In to spoznanje ni prav spodbudno, ljudje imamo pač premajhne glavice.

Tako pretresljiva ... z lepoto, ki je v ritmu, metriki in rimi prinaša bolečo resnico in vpogled v posledice vojne ( ki je vedno slaba odločitev!)

LpL

Čestitke tudi z moje strani, spoštovani Poet, Matjaž!

Pesem, ki obravnava temo, katera je kar nekako zdrsnila na obrobje, a je neskončno boleča za vsakega posameznika, ki je udeležen v tej norosti.

Seveda sem pa, poleg vsebine, navdušena nad tehnično dovršenim stilom tvojega pisanja.

Bodi lepo pozdravljen,

Marija

Ps.:

Ne vem, ali se v poeziji sploh lahko reče;

tehnično brezhibno?

Dragi Lidija in Marija,

opravičujem se za pozen odgovor. Vojna je res ena najslabših človekovih odločitev, a si ubogo bitje ne zna pomagati in vedno znova zdrsne v ta prepad.

Žal ta tema nikakor ne more enkrat za vselej zdrsniti na obrobje naše zavesti.

Niti tank niti dron ne moreta biti tehnično brezhibna. In res ne vem, ali bi se dalo tehnično brezhibno izraziti vsaj naše misli in občutja?

Lep pozdrav obema,

Matjaž

Čestitke k pesmi poletja 2023 v formi z utemeljitvijo uredništva:

Na videz zelo preprosta rimanka je tematsko vse prej kot lahkotna in zgolj spevna pesmica. Je močna družbenokritična pesem, ki izpostavlja strahote vojne, nesmiselnost umiranja nedolžnih žrtev, ki so v bistvu nemočne figure v rokah glavarja, samodržca, upravljalca pravice do bivanja na »terenu, kjer mravljice živijo«. Pogled iz salelita je enak pogledu nekoga, ki igra računalniško igrico pobijanja in je v koži opazovalca. Ta opazovalec je poosebitev nas vseh, ki vojno, oziroma vse vojne na svetu, spremljamo iz naslonjača in na njih slej kot prej pozabimo, se nanje počasi navadimo in jim posvečamo čedalje manj pozornosti in vlagamo vedno manj lastnih prizadevanj, da bi se končale … Čeprav je podlaga pesmi konflikt v Ukrajini, pesem tematizira vse vojne, ki se trenutno odvijajo in se še bodo, dokler morda, tako upamo, ne bo večina ljudi namesto vojne izbrala raje – pesmi. (Lidija B)

Na še veliko navdiha!

Boleče lepa pretresljiva pesem

Lp, Mateja

Res je boleče, Mateja, videti satelitske posnetke mobiliziranih ljudi v jarkih, kakršne so imeli že v prvi svetovni vojni, ko točno nanje prileti dron in so v hipu pogubljeni. Takšnih posnetkov kar mrgoli na spletu in jaz jih ne morem več gledati, ker temu ni videti konca. Zmotno bi bilo misliti, da tega ni, če ne gledam več niti posnetkov. Postajam neobčutljiv idiot. Res pretresljivo, še posebej zato, ker raje ne pomislim, kako blizu se to dogaja ...