Stopal je iz močvirja odvisnosti

jutranja megla se je razkadila pred očmi

in uvidel je svojega otroka

stal je nemo na obrežju

veselila sta se srečanja

a še vedno je bil oče do kolen v mulju

le konice prstov so se dotaknile

otrok je bil prešibak

da bi ga s silo potegnil iz brozge v objem

a v bližini je žvižgal diler

ki je mamljivo vabil nazaj v močvirje

in zopet se je zgrnila megla

otroku je oče izginil iz obzorja

Maks Jamski