Sonet: Dantejev grob

V tišini tu počiva že stoletja
in čaka na vrnitev iz pregnanstva,
da čez toskanskih gričev se prostranstva,
po poljih žita ter poljanah cvetja


povrne spet v Firence te čarobne,
na ulice, kjer vonj po Beatrice
kot nekdaj v sanje verze mu prikliče
in s tem prežene misli vse grenkobne.


A do takrat bo grob njegov v Ravenni,
v zavetju cerkve svetega Frančiška,
kjer ga spominjajo na dom plameni


iz olja oljk - svetloba ta deviška
mu razsvetljuje bel oklep kameni,
ki ga duši kot celica jetniška.

 

Dejan Bosil

 < 1 2

Dejan Bosil

Poslano:
13. 09. 2023 ob 09:14

Pozdravljen Ivan,

hvala za branje in komentar. Mimogrede: "v pekel šele prihajamo ..."

Lep pozdrav, Dejan

Zastavica

 < 1 2

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Dejan Bosil
Napisal/a: Dejan Bosil

Pesmi

  • 10. 07. 2023 ob 16:36
  • Prebrano 875 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 388.51
  • Število ocen: 15

Zastavica