zaman je
ravno človekovi svobodi ne moreš nič
tudi če ga uničiš
v rokah ti ostane prazen nič
tvoje zadoščenje mine
človek pa se več ne vrne
kje je
kaj je bil
ga ne vidiš
kako se sprehaja po poljanah
kako sedi spokojen
ga ne vidiš razpetega nad časi
kako sodi žive in mrtve
v odpuščanju
v pokori
ti greš in zmeraj grabiš le obleko
kar sprhni
tudi če se oblečeš v črno
zaman je
on ne trpi
Za njega ne vemo. A mi trpimo, ker ga pogrešamo, ker smo mi odgovorni, vsaj tako čutimo.
Ker se obremenjujemo. Vse to človek je, pa v bistvu ne bi bilo treba. Ampak naš um nam ne da miru.
Lepo si spletel razmišljanja ...
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 10. 07. 2023 ob 01:11
- Prebrano 235 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 242.44
- Število ocen: 11