Ko čas ostarel mi bo korak,
in ko več ne bo nikogar,
ki bi potrkal na moja vrata,
ali pritisnil na moj zvonec,
takrat res, vse bliže bo konec.
Na mojih knjigah gnezdil bo prah
in v pesmih le nit pajčevine,
iz njih bodo štrlele rime
in ostro kričale: »Vse mine«!
Za njih in zame ni me strah,
nekje drugje jih bom nalagal
na ognjišče tvoje tople zime,
strah me bo zate in prazne poti,
strah, ali boš našla pravi korak
preden ga čas ne povrne v prah.
Ko vse tiše bodo moje ptice,
ko ostarijo vsi s profila
in ko čas ustavil bo korak,
takrat Ti v pesmih boš spoznala,
kaj vse lahko bi si še dala.
Caki, prelepo!!
Ko vse tiše bodo moje ptice,
ko ostarijo vsi s profila
in ko čas ustavil bo korak,
takrat Ti v pesmih boš spoznala,
kaj vse lahko bi si še dala.
No, celo bi najraje kopirala. Kapo dol! Majda
Trpko, a ljubezen, čeprav samo v spominih in melanholiji, je vedno lepa! Res lepo povedano!
Poslano:
09. 07. 2023 ob 13:16
Spremenjeno:
09. 07. 2023 ob 21:33
Majda hvala za mnenje, me veseli. Lp, Caki
Poslano:
09. 07. 2023 ob 13:17
Spremenjeno:
09. 07. 2023 ob 21:32
Nada, hvala za res lep komentar o lepi ljubezni, zato ne zamujajmo. Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!