Menda sploh ni važno, če si dober do drugih,
praktično nesposoben delovat v družbi,
je menda ne zaželjeno, vprašati o počutju,
ljudem to gre na živce, te izločijo na suho,
njihove podzavesti niso vajene,
prijaznost jih pač zmoti, duše ogrožene.

Zakaj bi človek bil prijazen do soseda,
so rekli strokovnjaki, dokazovanje tak izgleda,
napačnega vidi družba, ga opazuje,
vse si njegovo delo v nič, ali minus kuje,
glej ta pizdek si boljši upa biti,
dokažimo mu, da mi nemaramo takih riti.

Se izgubljen po tem počutim, saj le dobro vam vsem nudim,
ni potrebna potrditev za moja dejanja,
želim le pogovorov brez obrekovanja,
ali ste sploh budni, ali se vam le sanja,
da svet je boljši v vaših očeh,
edino, če gre po vam željenih poteh.

Vedno se trudil bom biti družbi za vzgled,
saj smo vsi posledica, ne izrečenih besed,
vsak na začetku je zelen, dokler v družbi ne zgnije,
bit gnil je normalno, tak vsaj preveč ne siješ,
jaz podam ti zrcalo, da z njim se razkriješ,
zato prosil te bom, da v svojem blišču življenje užiješ.

Roko