Jezero čaka in ječi,
z neba dež ga biča,
grom ga ustrahuje,
strela svetlobo mu deli.
Voda mogočna
ustrahovati se ne da,
ona je tista,
ki kraljica je vsega živega.
Jezero se za nekaj časa pritaji,
čaka na svoj trenutek,
čaka, da bič nebeški popusti.
Že od nekdaj voda je vir vsega,
brez vode ni življenja,
brez vode ni sveta.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darjapeterin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!