
V njenih gubah
in drobnih očeh,
v nasmehu,
ki je valoval okoli nje,
kot žito v poletni vročini
in se je mladil,
je bila otipljiva spokojnost.
Ni mogel odmakniti pogleda,
za hip je zastal.
Do njega je priplaval droban gib.
Zardel je.
Pomahal je nazaj in šel naprej.
Bom jutri prisedel k starki!
... kako čuteče ujeta resničnost je v tvojo vsebinsko bogato pesem z naslovom Včasih jutri ne pride; sproža razmislek in prelila se je tudi k meni;)))
z lepimi pozdravi
koni
Naj se preliva in odseva!
Ja, pogosto, prepogosto nečesa ne naredimo, ker nas bremzice¨¨, ki se jih ne zavedamo, ali pa, rade ustavljajo ...
Lep dan ti želim, Nada
Precej močnih navezav in nanosov se preliva med dinamiko in statičnostjo v tej izpovedi, ki se strni v učinkovit zaključek.
Predlagal bi le razdelitev 3. verza v:
v nasmehu,
ki je valoval okoli nje,
in vejico za besedo nje.
Lp!
Milan Ž.
Sprejeto z nasmehom, ki naj valovi na vse strani, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!