Verjel si v vse dobro

a slabo je bilo

si upal

da bo boljše

a  ni bilo tako

Nič ni bilo tako

kot si želel si ti

deževje je prišlo

in padalo vse dni

So reke pobesnele

in sneg je padati začel

ko pogled postal je prazen

še zadnji sončni žarek

za vedno je odšel

In zvezde vse bleščeče

ugasnile so

še luna ni sijala več

in temno postalo je nebo

Nikjer ni bilo svetlobe

še srce zajel je mrak

ni bilo nikogar

da s tabo združil bi korak

Roke so ostale prazne

a nekoga objeti so želele

 niso našle več nikogar

tudi cvetice vse so ovenele

Je svet ostal za vedno prazen

in čutil si

da nič ni večno

a iz globine svojega srca

želel si

da srce bilo bi srečno

Takrat so misli ti zbežale

med  divje gozdove

in širna polja

nekaj so iskale

daleč

vse do zlatega obzorja

En cvet rdeči

 v roki je ostal

govoril ti je o sreči

ki si jo iskal

Vse dni si jo iskal

a za vedno je odšla

ker ni hotela slanih solz

in večnega gorja

Rajši sama je hodila

vse dneve in noči

z mislimi  na jutra zlata

ki jih zdaj nikjer več ni

Spoznala je začetek in konec

vsega

kar je lepega bilo

in končno se je zavedala

da  vse lepo je odšlo

So solze slane tekle ji po licu

in brisala jih je z roko

ko zagledala je ptico

ki  žvrgolela je  prelepo pesmico

Vse hudo je odšlo od nje

ko v trati je sedela

z vetrom v laseh

in sončnimi žarki v očeh

in prelepo pesem je zapela

Milena