Boga ni zame in zame ni sreče

ker preteklost z dnem mi novim razgrinjaš

trkaš skrivaj na moja vrata

in me na srečo nekdanjo spominjaš

Ko ustnice tvoje gledam drhteče

omamlja me neki davni spomin

začutim

da nekaj k tebi me vleče

odidi od mene

te nežno rotim

V dlani se njegove skrivam pred tabo

v poljubih njegovih se zjutraj zbudim

strah in bolečina me kruta objema

ne smem dopustiti

da ga zgubim

Ne morem mu žalost ponovno zadati

ne morem lagati njegovim očem

v vročem objemu želim si ostati

mu radost deliti z vsakim dnem

Zato odidi za vedno od mene

ne budi spomine na davne dni

druge oči mi srečo delijo

zate prostora v srcu več ni

Milena