Tvoje pesmi resnično moraš razumeti, lahko bi celo pomislil, da so namenjene globljemu prepoznavanju resničnosti in popravljanju napak, med njimi tudi značajske napake ali preprosto rečeno nezadovoljstvo z lastnim življenjem in usodo. So takšne kot jih človek razume, sprejema, vsak po svoje, na tisoče načinov....Priznati pa moram, da takšnega pisanja ne zmore vsak in vse čestitke za veselje, da jih lahko beremo....Lp

MILENA

najlepša hvala, Milena, za tako dobro mnenje.

preprosto bojim se, da ljudje, ki so se naredili za vodje narodov, niso nikdar pogledali v zvezde, da bi dojeli našo majhnost in lutkam podobni odločajo o tujih življenjih in usodi planeta.

mislim, da tega pogleda niso zmožni, ampak se krčevito oklepajo tega kar je pred nosom.

v resnici vodijo ljudi stran od njih samih, v pomanjšano stvarnost in pohabo. 

nekako o tem.

pozdrav,

m.

Ker poznamo le tri materialne ravni od sedmih je vesoljna uganka še toliko bolj "nerešljiva." V tem stanju je vsemirje ena sama tema, saj je le v območju zvezd neko življenje. Tako neznaten se le čudim, če sem v stiski, pa me je groza. Kakorkoli, vse "nerešljivo" me žene naprej, očitno me nekaj v meni noče pustiti na cedilu. Tako si upam, čeprav je videti vse zaman...

tudi mene včasih kar tema zagrne. hud boj vlada za to kdo ali pa še bolj kaj bo sebe imenovalo človek.

mogoče se kdo izmuzne. mogoče ostane kakšna pesem. 

stvar perspektive. 

pozdravljen, Svit,

m.

Miko, res je,eni si popravljajo kravate in vadijo nasmeh, skratka, vse ostalo je fasada. Čestitam. Lp Caki

Caki, ostal nam je samo zakon. skozi pesmi le kukamo v zvezde.

ne godrnjam v puščavi in raje molčim.

o čem vse so molčali naši dedje.

lp, m