Kaj misel prva,
zjutraj je,
ko vstanem.

Vpraša me vsak dan
o čem razmišlja tvoja glava?
Mar je že čas, da misli se zbude,
je čas že?
Da zbudi jih prva kava?

Ne vem.
Ne pride misel mi,
v glavo,
prava.

In se vprašam sam;
je čas res pravi,
da delim to z vami,
kar tisti Vragec rekel je,
ki zdaj sedi na moji levi rami?

Uf, kaj počel bi rad sedaj,
a čas ni pravi.
Saj sredi tedna
res,
ne gre, da bi kar obsedel
v visoki travi.

Šel bi v gozd,
pod slap
in v tolmunu se okopal.
Bil rad bi prvi,
ki bi ob pogledu z vrha
na ves glas zaukal.

Na glas zavpil bi rad v veter
pregnal oblake bi z neba
in soncu bi pokazal,
da ga tudi moj duh
prav rad ima.

To je misel prva,
zjutraj,
ko vstanem.

Tomaž Jevšenak