rumeno listje tiho pada,
v hladnem jutru pa jesen diši,
se me dotika sled bežnega spomina,
življenja, ki je mimo šlo,
ljubezni , ki je ni bilo,
občutja in spomini hrepenečih rok,
božajočih, sladkih in onih, težkih ,
ki so do krvi razpraskale mi kožo,
edina želja, čutiti roko tvojo - drsi čez bok,
mi pas objema,beži čez vrat, drhtim ,
ko se prsti mehko v lase zvozlajo,
preklinjam dan in čakam noč, da me zagrne
da me črna noč poboža,
da mi veter razmrši lase,
ker tebe ni in te ne bo