Sled bežnega spomina

rumeno listje tiho pada,
v hladnem jutru pa jesen diši,
se me dotika sled bežnega spomina,
življenja, ki je mimo šlo,
ljubezni , ki je ni bilo,
občutja in spomini hrepenečih rok,
božajočih, sladkih in onih, težkih ,
ki so do krvi razpraskale mi kožo,
edina želja, čutiti roko tvojo - drsi čez bok,
mi pas objema,beži čez vrat, drhtim ,
ko se prsti mehko v lase zvozlajo,
preklinjam dan in čakam noč, da me zagrne
da me črna noč poboža,
da mi veter razmrši lase,
ker tebe ni in te ne bo

lin

Komentiranje je zaprto!

lin
Napisal/a: lin

Pesmi

  • 01. 09. 2009 ob 13:32
  • Prebrano 688 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 100
  • Število ocen: 3

Zastavica