Ovita z nežno, opojno temo,
prepuščena dotiku,
zasanjana,
potapljaš se v mehkobo moje bližine,
iščeš moje ustnice,
medtem ko lovim tvojo sapo z okusom sanj.
Moji prsti raziskujejo,
moje roke potujejo,
po neskončnih predelih utelešene ljubezni, ki
ob zori odpira oči
in me potegne v izventelesno zadovoljstvo
popolne pripadnosti.
A bolečina prerašča v opsesijo,
ko žalost ostaja edini namen
in nemoč prikliče neko drugačno temo,
brez konca,
brez dotikov
ob zori obupa, ki se boji nevihte z vzhoda.

Jerry