Sem le ženska,
splavar na reki plodni.
Ljubim življenje,
se spajam,
razdvajam
in zopet spajam.
Oplajam,
porajam
in kradem
življenja.
Kradem življenja
začetih plodov
in moje prsi tulijo,
lasje venejo.
Ljubim otroke,
svoje otroke,
otroke, ki jih še ni,
otroke, ki jih ne bo
in hrepenim,
hrepenim in ljubim,
ljubim in ukam
in kljub mukam
rojevam
in kradem življenja.
Moje telo se upira,
moja duša me nadira;
sem le ženska,
splavar na reki plodni.
Zanimive miselne povezave, podrejenost morda ali slika žrtve. Ali nekoga, ki išče ''pravo reko''. Ali pa nam morda kriči bolečino neizpolnjenih želja.
Ženska ni le ženska, teveč je ženska, človek, ki je marsikdaj nemočen.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Job
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!