Včasih se spomnim
ko mi vetrc življenja brezskrbno kuštra misli
na jutranjo zabavo med čudaškimi stenami
kjer se sliši petje med jato ptic
ki se z zvokom klavirja zlije v pesem
da ljubko zdrsim v tančico skrivnosti
nekaj je neizrekljivega ko dobim krila
in se ne konča s toploto bokov
ko začutim v grlu tvoje nedolžne govorice
da se mi potuhneš v kri
ko so dojke mokre od dežja želja
in se spomnim da nisem več jaz
a mlade trave mi izvabljajo okus
skozi podobe kjer se vse tali
včasih se ves moker spomnim nate
preden mi poletje nakloni vihar vrelišč.
Suzana Kavka