Ne smem za klavir sesti,
ne smem zaigrati na kitaro,
na petje naj pozabim
in na zabavo.
Zdravje ujemi,
misli s svojo glavo,
težko je, vem,
potrpi, izberi pot ta pravo.
Pogrešam te,
ti nenadomestljiva,
ki v meni prebivaš:
GLASBA neminljiva!
Pesmi moje, rad vas imam,
spet prišel bo čas,
ko zapel jih bom, vendar drugače,
za vse vas!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Leon Bucar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!