HAIBUN
Pred davnimi leti smo še s tremi prijatelji na jasi blizu kranjskega pokopališča kurili ogenj, zaužili smo sprešan pejotl. Takrat sem imel nenavadno izkušnjo, pojavilo se je brenčanje, vstopil sem v ogenj, katero koli besedo sem izustil, recimo Pariz, in že sem bil na Eifflovem stolpu, tako sem izrekal besede in potoval po celem planetu. Prvič sem izkusil etrsko telo s katerim se človek lahko premika kamor koli, čeprav je fizično na istem mestu. No, zdaj cveti lipa, mantre čebel...
V lipi zeleni,
medonosni boginji
presladko brenči.
Svit, a vidiš, kakšna slučajnost, oba pisala o lipi! Tvoja poezija je zelo lepa, jaz pa nad svojo nisem preveč navdušena. Čestitam ti, Majda.
OJ, Majda, ker si "nezadovoljna" boš vse naredila da boš zadovoljna, saj veš, drugačen razvoj sploh ni mogoč. Sicer pa imaš talent za poetično. Hvala za izrečeno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!