Pesem se me je dotaknila. Da bi jo razumeli v slovenščini, predlagam popravke.

Prej:

OTROCI MORJA

So prišli izpod neba, brez krila so pristali, na čudni obali.
Jih je tako malo, za na barko brez mornarjev.
Roke majhne, ne dojamejo resnici velikem.
so samo otroke rjave, od sonca jim obraze zažgana.
Ne poznajo oddiha in sončni kreme.
Ne poznajo kosilo na krožnikih, samo kruha poznajo.
Sedaj so v nebesa z planete igrajo.
A še vedno doma ne vračajo.
Domačije je že kamne v nagrobniki štrlijo.
In rože suhe zadramijo, na otroške roke rjave.
Niso novica za svobodnega sveta, so le napaka na modri obali.
Ki nima prostora med boljše rasi.

Potem (upam, da sem ohranila vsebino pesmi):

OTROCI MORJA

Prišli so izpod neba, pristali so brez kril na tuji obali.
Bilo jih je malo na barki brez mornarjev.
Majhne roke ne dojemajo resnice velikih.
Rjavi otroci z od sonca zažganimi obrazi.
Ne poznajo oddiha in sončne kreme.
Ne poznajo kosila na krožnikih, poznajo le kruh.
Sedaj se na nebu igrajo s planeti.
A še vedno ne tajijo doma.
Domačije so štrleči nagrobniki iz kamna.
In suhe rože rastejo iz otroških rjavih rok.
Niso novica za svobodni svet, so le napaka na modri obali.
Ki nima prostora med boljšimi rasami.

Lp, Ana