MISEL IN VETER

 

Nežno z dihom te ponese.

Med drevesi šepetaje,

z listki mladimi igraje,

tudi trave vse zamaje.

Potlej kar nekje potihne,

znova izza gore pihne.

 

Silovito te pretrese,

lomi, ruši in podira, 

vse uniči in razdira.

Skozi vsako streho vdira.

Bes mogočen se prebuja,

misel o rešitvi nuja.

 

Nič pod našo ni kontrolo.

Misel, veter sta nevidna,

le posledica je vidna

in le redko sta previdna.

Dan lahko je res prijazen, 

ali po neurju prazen.

 

Veter-misel sta čarobna,

saj v obeh je energija, 

taka močno (ne)vsiljiva.

Zdaj je vražja, zdaj mamljiva.

Kar naenkrat te objame,

tja v vrtinec te zajame.

 

Vem, med njima ni razlike.

Včasih sta lahko neznosna,

Ìznajdljivo preponosna,

največkrat pa neizprosna.

Ne, ne moreš ju ujeti, 

žal ju treba je sprejeti.

 

Sestra misel, brat je veter.

Njima tuja je zavora

in ne marata nadzora.

Trdoživa kot dva bora.

Vsak po svoje svet krojita,

tudi kadar mirno spita.

 

 

olgasem

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 06. 2023 ob 10:59

zelo fajn, razen zadnjih dveh verzov, ki delujeta kot duhovno vodilo, svetovanje, ukaz ... "Gurujstva" lirične pesmi ne prenesejo ... Zmehčaj!

LP, lidija

Zastavica

olgasem

Poslano:
22. 06. 2023 ob 13:25

Mislim, da je sedaj bolje, če ne, bom pa še delala na tem.

Hvala.

Olga

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

olgasem
Napisal/a: olgasem

Pesmi

  • 18. 06. 2023 ob 22:30
  • Prebrano 219 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 119.37
  • Število ocen: 5

Zastavica