Vonj orlove praproti
se razliva po vlažnem jutru,
vleče tisto čudno,
boleče nedoumljivo,
iz trebuha in kolkov.
Kot veter bežim,
da stojim, se le zdi;
želja me hoče raztrgati
in pogoltniti.
Po koščkih se rešujem
in trepetavka v pajkovi mreži
sočutno brni:
nisi edina.
Moram se raztrositi
po puhtečih brazdah polj,
kjer v prsti na tisoče makovih semen
nabreka pred vznikom,
da bom lahko dobila
svoja pljuča nazaj.
Na steblu praproti
lisasti ploščec
v soncu suši krila.
Potem v delcu sekunde vzleti.
krasno, dih jemajoče.
lp, m
Hvala, miko, me veseli, da ti je všeč.
LP, mcv
Najti odrešitev in mir v naravi. Cilj in želja ... Kako lepo, če kdaj uspemo to doseči, ujeti vsaj za hip ...
LP, Lidija
Hvala, Lidija!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!