Včeraj sem iskala vrata v sobi brez zidov.

Iskala sem streho v hiši brez temeljev.

Iskala sem tla na nebu

in ugotovila, da so le v moji glavi.

Vse zidove sem zgradila 

iz zidakov strahu, jeze, sramu.

Postavila sem zapah na okna upanja.

Zazidala vrata ljubezni.

Vse skupaj pokrila s streho bolečine

in tlakovala z nezaupanjem vase.

Skrila sem se za svojimi navadami, vzorci 

in preložila odgovornost 

za svojo srečo na druge.

Zdaj razkrivam streho, 

podiram zidove, 

odpiram okna 

in ugotavljam, 

da duša ne rabi vrat, 

saj nima zidov.

Moj um postavlja meje.

Moja duša je svobodna.

Brez zidov časa,

V PESMI SAMO SEM.

Energija, 

ki plovem skozi vesolje obstoja.

olgasem