KDO SEM
Skozi meglico jutra se mi roga spanec.
Tudi bolečina je budna.
Ptice živahno razpravljajo o svojih načrtih.
Kukavica pripoveduje zgodbo o posvojitvah.
Sova hrani mladiče.
Srne si upajo iz zavetja gozda na travnato pašo.
Metulji lahkotno razpirajo krila.
Jaz pa čakam.
Čakam.
Utrujena, polna dvomov, strahu.
Povej mi sonce popotnik, kako si?
Se kdaj naveličaš svetiti?
Gledati svoj vpliv in odziv zemljanov.
In luna, privezana na ta planet. Z nevidno privlačnostjo krožiš, odsevaš, se skrivaš in razkazuješ.
In veter, brezskrbni popotnik.
Ne moreš se zlomiti.
Si kot čas, ki brez kazalcev in številk božaš in razgrinjaš svet.
In jaz se zgubljam v neprespanih nočeh.
V bolečinah nemoči, ko iščem njihov vzrok.
A v bistvu sem srečna.
Moja krila so domišljija.
Moja izpoved so pesmi.
Moje misli so veter.
Moje noge kot luna
me z nevidnim magnetom držijo doma.
Moj svet je drugačen.
Samo negotovost mi črpa energijo.
Čas bo prinesel svoje.
Biti potrpežljiva.
To me razjeda.
Sem krt, ki gloda v zemljo.
Še se iščem.
Pa vendar se vidi, kako je vse okoli narava, ki navdihuje pesniško dušo! Iskanje po lastni notranjosti pa se ne neha ...
Res je Nada. Vsi smo narava. Samo, da včasih zgubimo kompas.
Hvala ti za dotik.
Olga
urednica
Poslano:
19. 06. 2023 ob 16:29
Spremenjeno:
19. 06. 2023 ob 16:32
Pesem se me je dotaknila. Morda nekaj drobnarij (in vejic):
Skozi meglico jutra, se mi roga spanec.
Tudi bolečina ne spi. (morda: je budna)
Ptice živahno razpravljajo o svojih načrtih.
Kukavica pripoveduje zgodbo o posvojitvah.
Sova hrani svoje mladiče.
Srne si upajo iz zavetja gozda na travnato pašo.
Metulji Llahkotno razpirajo krila metulji.
Jaz pa čakam.
Čakam.
Utrujena, polna dvomov, strahu.
Povej mi, sonce, popotnik,.
Kkako si?
Se kdaj naveličaš samo svetiti?
Gledati svoj vpliv in odziv zemljanov odziv.
In luna, privezana na ta planet. Z nevidnimi nitio privlačnostjoi, krožiš, odsevaš, se skrivaš in razkazuješ.
In veter, brezskrbni popotnik.
Ne moreš se zlomiti.
Si kot čas, ki brez kazalcev in številk božaš in razgrinjaš svet.
In jaz se zgubljem v neprespanih nočeh.
V bolečinah nemoči, ko iščem svoj namen. (morda: njihov vzrok?)
A v bistvu sem srečna.
Moja krila so domišljija.
Moja izpoved so pesmi.
Moje misli so veter.
Moje noge kot luna,
me z nevidnim magnetom držijo me doma.
Moj svet je drugačen.
Samo negotovost mi črpa energijo.
Čas bo prinesel svoje.
Biti potrpežljiva.
(Po)čakati še ne znam. (prej si zapisala, da čakaš ...)
To me razjeda.
Sem krt, ki gloda v zemljo gloda.
Iščem v duši svoj namen. (morda: Še se iščem.)
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Hvala Ana.
Sem popravila in res je tako bolje.
Lp. Olga
Čestitke k samoraziskovalni pesmi,
lp, Ana
Ooo, hvala.
Vesela sem in hvaležna.
Lp. Olga
Ostali so še trije škrati:
... se zgubljem v neprespanih ...
... ko isčem njihov ...
z nevidnim magnetom držijo me
Sicer pa, lepa pesem.
Čestitke!
Lp, Marija
Marija
Tile škratki nagajivi. Še dobro, da imam prijatelje, ki natančno berete. Jaz tudi drugje najdem škratke, svojih pa ne ... hihihi.
Hvalaaaaa
Lp. Olga
Evo, urejeno, hvala, triglav, za poglobljeno branje ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 14. 06. 2023 ob 08:39
- Prebrano 306 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 163.83
- Število ocen: 5