Pokora
kriči v veter
Vesna jo boža po laseh
plete krono iz cvetočih trav
ki ne dišijo
zarijejo se kot sulica v križanega
ženske v njej jočejo
ker ni videla skozi napuh
s katerim se je hranil
počival na njej
in jo zadušil
z grenkim žolčem iz zloščenega keliha
Pesem s toliko plastmi, kolikor jih vidi bralka/ec, od ženskega krika pod sponami mizogenije, do ukleščenosti v odnos, tudi teža katoliške zasužnjenosti.
V eni ženski je veliko žensk, pokora za ženskost se zahteva od vseh ...
Pesem se zdi kot krik, ki zahteva rešitev drugačno rešitev od pokore.
Čestitke.
lp, >Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bela
- 10. 06. 2023 ob 14:47
- Prebrano 233 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.3
- Število ocen: 4