Prisluškujem odmevom bosih stopal,
ki mehčajo star parket,
položen v ribjo kost.
Prameni svetlobe
se prikradejo do mene,
zrinejo pod povrhnjico
in zavrtinčijo v nasmehe.
Dvignem se in počasi zasučem
lačne podplate skozi tvoje sledi.
Gibava od vrat do vrat ...
zdaj igrivo, zdaj smrtno resno.
Gnezdiva v pogledih,
brez dotikov in želja.
Čutiva se v premikih,
ki valovijo v telo -
kot ptice daljav.
Stopava po brveh,
ki jih sproti gradiva.
Zdaj stečeš ti v neznano,
zdaj jaz.
Ničesar ne iščeva,
samo potujeva.
Spočneva se
in usahneva v plesu.

Ko se zbudim,
dišim po macesnu.

nada pecavar