So jutra kakor je današnje;
z meglico, ki zastre poglede,
v daljavi vrana se oglaša,
vrabcev roj za pičlo hrano se prepira.

Za meglo pravijo, da pride sonce.
A prvi, ki prišel je – to je pismonoša.
Z novicami o dnevu, ki minil je
z vabilom k praznovanju, ki prihaja.

Zbuja mesto se iz spanja;
cesta z nočno ploho vsa oprana,
so smetarji že prišli – pobrali
šolarji odšli po novo bero znanja.

Sam hitim zalivati solato;
kljub dežju je v pokriti gredi suša,
polž, ki plazi se okoli ne posluša.
Zdi se mu, da v gredi je zeleno in bogato.

Zdaj sem sam in pijem kavo
Verjetno šel bom ven za Savo
tam bom čakal, da kdo pride
tam lovil bom ptice s fotoaparatom.

Tomaž Jevšenak