u tebi odjekuju koraci
preko gorostasnog
i trošnog luka noćnog mosta
korača i noć odjekom
tvojih koraka pa se pitaš
kamo odmiču
nizovi zgradâ uokolo
i tko dolje u jezivoj
jezerskoj tami nijemo
napaja i širi oči
mjesečeve lubanje
što kezi se kao glad
ako snagom misli i zaobiđeš
potonuli mjesec i uspiješ
prilagoditi šutnju
stamenom luku
ipak znaš da panika će se
zalijepiti za tvoj
nijemi vrisak i urasti
u doba i put
koji moraš
sam odbolovati
i prijeći
Zelo lepo ... in krhko ♡
Lep pozdrav, spoštovani Mirko,
Marija
Hvala na komentaru i pažnji, draga Marija.
Lp, Mirko
zelo živa slika, res je, svojo pot prehodi vsak sam in lahko je tudi srhljivo. pomislil sem, tako je tam v megli, ob temzi. noč.
lp, m
Da, može i preko Temze, može preko Volge, preko Dunava, Miljacke, Save, Vardara.
Hvala na pažnji.
lp, m
Ko že mislimi, da lahko prerastemo krhkost, vedno znova prečimo mostove v vedno večji perspektivi spoznanja krhkosti našega življenja! Čestitke!
Milan Ž.
Milan, hvala za komentar i čestitke.
Lp,
Mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!