Odšel sem na sprehod
ob mirni mestni reki.
S kamenčki razburjal sem gladino,
a reka je s povodnim možem
le mirno tekla v daljino.

Obala reke se spreminja z leti,
povodni mož že davno je odplesal
na jug tam daleč v Donavo mogočno.

Grad nad reko je le senca
silhueta, ki ni grajsko več pomembna.
Skozi mesto se že davno je izlila
reka tujcev in ostalih osvajalcev.
Mesto je sedaj v nekih mirnih časih,
ki le prepir med strankami ga kdaj pretresa.

Stojim ob reki, gledam v valove
v reko vrbe z vejami izrišejo vzorce
Po platnu vode kapljice vrtijo kroge.
Ob zvoku vode veter išče špranje
to mesto rad imam – prešine me spoznanje.

Tomaž Jevšenak