V jutro novo se zbudim
mogoče kje princeso svojo izsledim,
pogledal bom v pravljične vrstice,
prebrskal bom okrašene vrtove in gredice.

Če jaz bi bil tvoj Mali princ
bi ti postala moja rdeča roža?
Pa bi te božal, negoval
in zjutraj kavico ti skuhal.

Če jaz sem kakor žabji princ,
mogoče ti si zdaj kraljična moja.
Ob jezeru sediva zdaj
v objemu mokra najina obleka,
kot da ljubezen najina se pravkar
dvignila je iz globin morja.

In vedno znova v sanjah teh
te iščem v pravljičnih deželah.
Zdaj Alica si v zajčji luknji,
zdaj morska deklica v moji luki.

Jaz vedno bil bi rad tvoj Mali princ,
ljubil bi te strastno.
Mogoče kdaj bi zbodla me
a bi oprostil tvojim trnom vse
za zaslepljen trenutek večne sreče.

Iz pravljice te moje ne izpustim
narišem ti gradove trdne
pred vrata ti postavim zmaje,
nihče ne ugrabi te iz zgradbe trdne,
ki jo ljubezen moja okoli tebe ogradi.

Tomaž Jevšenak