Sence misli me spremljajo

tiste za katere ne ve nihče

v času ko se ustnice utrudijo

in roke obmirujejo pod težo želja 

takrat ostajam sam v brezčasju

ker ne znam biti pogumen

a začutim tvoj vonj v prostoru

ko izpijem še zadnjo kapljo senc misli  

mehka žalost s trepetavim telesom

ko ne zdržim več pijane moči  

in se izgubim med tvojimi oblinami

ko grem do konca da me vpiješ

kot poletje ki kraljuje v žarečem soncu

in me zasleduje skritega a kipečega

takrat me sence misli pobožajo

ko pohitijo skozi pore tvojega upora.  

Suzana Kavka