Minili so dnevi in leta
minila je bolečina zadnjih dni
ostali so spomini
srečni in žalostni
ostali spomini
na tvoje oči
Spremlja roka me tvoja
nudi mi varni pristan
pa začneš se odmikat od mene
postajaš mi vse bolj neznan
Je tebe ranila krivica
in senca njena iz dneva v dan
takrat si naslanjal se name
ko tvoje srce bilo je prepolno ran
Mogoče pozabil si vse
mogoče oprostiti si znal
ampak nekaj ranilo te je
ker včasih si več ljubezni mi dal
Najbolj bolijo me tvoje otožne oči
v katerih ni sreče in ni več sijaja
le beseda kruta pade na dlan
in zdi se mi
ljubezen od naju odhaja
Mogoče več nisem podoba kot si želiš
mogoče nasmeh se je skril
a vse to zgodilo se je
ker srečo je najino nekdo skalil
Ostajava sama na poti
podajava si trudne roke
iščeva srečo in nekaj veselja
za najino žalost nihče ne ve
Včasih pa nežno pogledaš me
takrat naju sonce ogreje
in nihče ne vidi slano solzo
ki se na licu najinem smeje
Pri vsem ugašanju ljubezni, so še plamenčki upanja. Lepo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!