V meni se vrtijo filmi,
sem proti današnjim dnem,
gledam slike črno-bele,
sebe iščem v vsem tem.
Kot bi risala na platno
blede, daljne pravljice,
majhno punčko sredi peska,
ki nedolžno vame zre.
Včasih je podoba motna,
včasih ostra, neprijazna,
mlad obraz, brez gub življenja,
čaša polna in ne prazna.
V meni se vrtijo filmi,
včasih solze, včasih smeh,
vidim sebe, kot sem danes,
spet po istih grem poteh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: coprnica z barja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!