O tebi so nas polna usta hvale,

ko iz tvojih satnic jemljemo ti med.

Le kam zginila hvaležnosti je sled,

saj s tvojim delom polnimo predale.

Zdaj dober čebelar v pohlep je ujet.

Oblast ljudje bi preko vse narave, 

da zemlji škodi, si ne beli glave,

revež še za sebe več ne zna skrbet.

Če ne bi le jemal, naravi dàjal,

bi brez strahu čebele šle na pašo

peloda prah zdaj cvetje le oplajal.

Zdaj s strupom branimo požrešnost našo,

izginjajo, je človek vse omajal.

Ubija sebe za medeno čašo.

olgasem