Slonim na okenski šipi in zrem umazaniji naravnost v preteklost. Včasih me ranjeni človeški odnosi spominjajo na temo noči, ki me obdaja. Šele sedaj vem, kako blagodejno deluje toplina sočutne človeške bližine, ki pomirjujoče zasije. Lahko bi zagledal mak, ki cveti med lično urejenimi razpokami asfalta.

Lahko bi sledil okusu nektarine in tistemu retro vonju sadja iz hladilne skrinje na plaži v juliju. Lahko bi sanjaril, kako bi veljalo vse zvoke vsakdana zamenjat za predenje v morje namočenih motorjev.
Prešine me slutnja, da pa vendarle bo počasi le pricurljalo na plano več dokazov, da je Alma Karlin živela v lezbičnem razmerju. Ko nisi presenečen nad nepresenetljivim.
Takrat je čas za čim manj hrupa.

Tišine se nikdar nisem zbal.
Gledal sem vanjo a je nisem zaznal.

Hvala ti, cvetoči opij.
In tebi, ki si vedel, kdaj je pravi čas.

Jernej Jager