Spoznal si me že v svojih prvih dneh
skrivnostno bivala sem v ljudeh
katerih nežnost in toplota
dana ti bila je za spoznanje
da bila sem strašna zmota
In ko stopal si po poti
ki jo dalo je življenje
vprašal si se
al' se motiš
saj brez mene je življenje le trpljenje
in slutil si
želela sem te obvarovati
morda želela sem te zapeljati
Spoznal si me na vsaki rosni kaplji
na vsakem listu in cvetici
dišeča in opojna sem bila
da nisi mogel se upreti
žarela sem kot krona na kraljici
Kadar usoda je delila ti pohvalo
pozabil si
da sem nekje tu v tebi speča
a kadar jok te stresal je
vrnila sem se kot dekletce zalo
kot noč
ki jo razsvetli zadnja sveča
Spoznal si me povsod in vedno
me zmerjal in me grajal
čeprav si ljubil me
nikoli nisi odobraval
z lažmi postlanimi življenje bedno
Kadar ob tebi sem bila
vsa sladka in prijazna
me nisi želel prepoznati
pogled upiral si v tla z željo eno
z menoj v divjem vetru zaplesati
Ko pa pustila samega sem te na cesti
skoz življenja zmedo
oči zasvetile so se in prepoznale me
lažnivko eno
ki podaja se v objem nezvesti
Spoznal si me že v svojih prvih dneh
ko stopal si po poti
ki jo dalo je življenje
spoznal si me povsod in vedno
bila sem tvoj največji greh
življenje tvoje je postalo bedno
Zato si moral skozi noč
skoz dež in sneg
brez mene
brez objemov in nasmeha
odvreči plašč in svoj pogled
stopiti na življenjsko pot
ki bo vodila te brez greha
In ko stopal si po poti
ki jo dalo je življenje
vprašal si se
al' se motiš
saj brez mene je življenje le trpljenje
Zato želiš si me nazaj
ker sem lažnivka mala
da sem ob tebi in s teboj
da duše tvoje sem spokoj
na poti tej
ki spremlja jo pohvala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!