PREDRAMLJENA MISEL
V snežnem se jutru ob meni zbudi
in pesmi prelepe zapoje
z očmi o ljubezni mi govori
in nežno roke objema mi moje
Skoz srečo potuje z mano v san
v pričakovanju novega dne
da zvezda bo upanja izpolnila dan
ko misel se nova začne
A misel zastane sredi noči
in moja utone za zmeraj
srce si njegovo mene želi
to sem spoznala že včeraj
Okove njegove s srca moram sneti
da bom lahko poletela
da tudi brez sonca bom znala živeti
ker tema me kmalu bo znova objela
S smehom prelestnim bo odganjal noči
in s pesmijo ponarejeno
in izpolnil mi bo prazne noči
v zahvalo za srečo dobljeno
Osupljen in zbegan bo utonil v molčanje
in um bo njegov domislek drobil
ko telo bo prešinilo v hipu spoznanje
s svojim nehanjem je vse izgubil
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!