zalivaš krivice in bolečine
ki rastejo iz preteklosti
prepredejo pot
ne vidiš kako čaka
da ti ovije krvaveče stigme
v bele kamelije
ne moreš naprej
pripet s trni na motiko
ki koplje za petami
do kosti lačnih miru
ne vidiš otrok brez oteklih jezikov tvojih žalosti
ob upadlih vodah potopa
kjer mučeniki iz blata gradijo gradove
z oljčnimi vejicami
kot rešetkami za ječe kurtizan
ker znajo ljubiti, odpuščati
se tiho žrtvovati za tujo srečo
ne da bi kdo zato na njihovih grobovih
prižigal bele in rdeče sveče
kot to počnejo - dobri ljudje - pravim ljudem
Ko prebiram tvojo poezijo, drugega niti ne pričakujem, kot umetnost ...Majda
Najlepša hvala, Majda.
Z veseljem prebiram tvojo poezijo in všeč mi je, da se skupaj razvijamo, rastemo, želimo dati svetu slike, ki opozarjajo, lepšajo, prinašajo spomine, orišejo bodočnost ....
lp
pi
Hvala, Dejan.
Vsaj naj bo zmagovalec in sam sebi v ponos, nekako tako :)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!