Vse so mi vzeli
kamenje na cesti
zdrobili so ga in zakopali
z željo
da bi moji koraki zastali
So zvezde ugasnili
in luno so pregnali
je sonce prenehalo sijati
z željo
da bi moji koraki zastali
Rože prelepe uvenele so vse
cvetovi dehteči več niso sijali
so pesmi za vedno utihnile vse
z željo
da bi moji koraki zastali
Žuboreči potoki presahnili so
in burje prenehale so okoli divjati
se morje širno je presušilo
ker so morali moji koraki zastati
Ker vodili so me v brezno gorja
kjer potok je stkan od slanih solza
kjer mrzlo in temno je vse
tja
kjer mi duša dihat ne sme
Tam se ustavi moje srce
solze prenehajo z očesa mi liti
samo z eno željo gorečo
da moram pred tabo in svetom se skriti
Da moram skriti tisoč solza
ki lijejo mi iz dneva v dan
nobena molitev mi ne pomaga
ne cvetje in nobeden roman
Kamnito postalo je moje srce
ne vidim
ne čutim in ne živim
čakam od jutra do pozne noči
da se v naročju tvojem zbudim
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!