Ko grmi in bliska

ko se moje srce lomi

nekdo misli name

me tolaži

 da se duša mi ne zlomi

Spominja me

 da je veter

 dež in toča

nujno zlo na svetu tem

da zlato sonce še dalje greje

da smeh kratiti ne smem očem

Da bolečina v srcu bo minila

in sreča bo povrnila se

ko bom krivico pozabila

ki na moji poti spremlja me

Pravi

da ne rabim odpustiti

če je ranjeno srce

vendar moram pozabiti

in življenju dovoliti

 da znova se začne

Da bo roka njena me vodila

da zatočišče moram v njej iskati

življenje svoje ljubiti

da se ne smem predati

Njena dobrota je tako velika

da na lice prikrade se nasmeh

da solze se pozabijo

in žalost moja bila bi greh

Da rada jo imam

to ve

morje

 sonce in nebo

vse pesmi in cvetice

darovala bi za njo

Dobrota se vrnila bo

pobarvala bo pot njenega življenja

vse lepo se zgodilo bo

želim

naj nikoli ne spozna trpljenja

Milena